Na četrtkovo prvo pomladno jutro – 21. marca 2019 – se je zgodnji dan začel zelo igrivo. Otroška razposajenost dveh pasjih mladičkov, Timija in Tie, ki so danes že stari tri tedne ter topel objem vseh članov družine, me je navdal z energijo za nabit četrtkov dan. Ko sem ob 6. uri že bila na poti v Ljubljano, sem v bližini Semiča zagledala, kako vzhaja sonce. Da bi ga izpustila izpred oči?!? Neeee 🙂 Obrnila sem avto, pakirala na parkirišču in spremljala sončni vzhod. “Danes bo res lep dan!”, sem si rekla, vedoč, da me v večernem času čaka četrto potopisno predavanje.
Iskajoč se knjižnice Rudnik, sem pred vhodom v ljubljansko Strelišče, kjer se je nahajal prostor za predavanje, spremljala žarke sončnega zahoda. “Se dan znova tako hitro zaključuje? Pred 8 meseci sem na današnji dan začela svojo pot.”
Lepa stavba, lepa knjižnica in še bolj lep in tesno obkoljen prostor s knjigami ter revijami. Sproščena, neučakana in še malo potrebna glasovnega ogrevanja, so mi dali pogum in toplino nasmejani in radovedni obiskovalci. Zasedli so vse stole.
“Ko smo prejeli ponudbe za potopisna predavanja, smo pogledali na spletno stran Maje. Takoj nam je bila všeč. Ko sem prebrala in videla, kaj vse je prehodila, sem dobila kurjo polt,” je za uvod spregovorila vodja knjižnice Rudnik. Svoje vizije podjetja sicer nisem predstavila in jo bom lahko drugič, a njena beseda “vizija” mi je pa dala v razmislek, kaj sploh je vizija oziroma misija v celoti prehojene slovenske planinske poti.
Bilo je luštno! Nasmejano! Za kratek čas zastrašujoče, a na koncu smo pa svoj nasmeh razprli tako široko, da so lička bolela. Tisti, ki ste bili na tem predavanju, veste, zakaj 🙂 Med obiskovalci so bili tudi pohodniki, ki so prehodili slovensko planinsko pot, nekateri pa si želijo oziroma bodo se tudi podali. Vprašanja pa niso manjkala. “Ali si prva gluha pohodnica, ki je prehodila sama in to v celoti prehojeno slovensko planinsko pot? Ali bi se še enkrat podala na takšno pot? Kaj ne sme manjkati v nahrbtniku? Kaj pa kače in klopi? Ko je dež ali nevihta, kako bi reagirala?”
Ni pomembno biti prva oseba, ki je osvojila nekakšen cilj. Bolj pomembno je, da ob osvojenem cilju smo zdravi in živi. Na to pot bi se podala še enkrat. Skozi transverzalo bo vsak sam spoznal, kaj je zares pomembno imeti in kaj ni potrebno imeti v nahrbtniku. Slovenska planinska pot nudi bližnjice, kamor lahko nepotrebne stvari pošljemo domov – po pošti ali nekdo pride prevzeti. Kače so bile, zaradi njih tudi ob počitku nisem si sezula čevljev, niti se usedla. Klopov pa žal nisem našla. 🙂 Ko se pojavi dež in nevihta v realni situaciji, in smo sami na poti, takrat se bomo odzvali na intuitiven način. Potrebno pa je poiskati zavetje in nato iti naprej. Navsezadnje, dobra priprava pomeni tudi pred nadaljevanjem preveriti vremensko napoved.
Knjižnica Rudnik, najlepša hvala za povabilo in s tem omogočeno priložnost. Lepo sem se imela v vaših prostorih.
“Draga, spoštovana Maja, običajno se po dogodkih, ki se jih udeležim v knjižnici ali kje drugje ne oglašam ampak tokrat čutim, da se moram …. Želim vam samo sporočiti, da sem vam za včerajšnji večer, ko ste z nami delila svoje doživetje neizmerno hvaležna, vaša energija me je dobesedno izstrelila v čudovito razpoloženje, mi dala krila 🙂 ! Hvalaaaaaa, ker ste takšen SONČEK, takšnih ljudi tako zelo primanjkuje.” I. P.
“Draga Maja, že dolgo nisem tako užival, kot na tvojem predavanju. Vsebina, način, jezik … vse! Slovenščino obvladaš tako, kot jaz nikoli ne bom angleščine, kaj šele kakšnega drugega tujega jezika. In res je bilo zabavno, ko si vanjo vnašala elemente iz SZJ … Skratka, genialno! (Hvala ti :-))” M. P.
“Maja, jaz sem tvoj fen (ang. navdušenec)!!! N. K.
