FOKUS, FOKUS in še enkrat FOKUS!
Ob 5. uri zjutraj zagledam vreme … Dobro bo za danes. Ker ne želim, da me ujame dež do Kamniškega sedla, pohitim s svojim ritmom. Ko sem stala pred prvo jeklenico, sem vedela, da me čakajo učne ure pred naslednjimi vzponi …
Križ je bil v redu, telo pripravljeno na prijateljstvo z znova težkim nahrbtnikom, jaz pa z goro.
Po 3 urah strmega vzpona se vzpnem na Korošico, … Žalostna nad pogledom požganega doma, … Ker imam malo časa, se spočijem za 30 min in gremo naprej. Na Ojstrico.
V dobri uri in 20 min prispem po drobljivih kamnih na vrh Ojstrice!
In nato znova vzponi in sestopi … Sama plezarija, noge in roke ter glava – FOKUS. Brez kave pa mi je ratalo.
Nimam besed, … Preprosto ne vem, kako sem uspela sem do Kamniškega sedla (iz Ojstrice 4 ure).
Zdaj pa počivat … In ker baje je jutri slabo vreme, se zgodi, da jutri ostanem še tu … Dokler se ne izboljša, grem dalje.
