Šla sem NAPREJ.
Pot s Kamniškega sedla do Okrešlja me je navdajal z obilo spomini. Ravno na Okrešlju sem pred 3 leti morala obrniti hrbet transverzali in iti domov zaradi bolečin.
In to so samo SPOMINI. Lekcije. Izkušnje. Ki pomenijo dodano vrednost vsemu temu, v kar se podajam.
Današnja pot od Okrešlja do Ledin čez Savinjsko sedlo mi je bila nepopisno lepa. Nekaj najlepšega do danes. Rožice, melišča, gore, oblaki, … Vredno je bilo se vzpeti 800 m višje … Z mene je tekel znoj kot še ne do danes, tovorila sem 3,5 L vode … Ko sem zagledala vodo pri Ledinah in samo 1 L popite vode v 2 urah in pol, sem si samo rekla: “To je samo trening.” Jutri in pojutrišnjem me čakajo zelo zahtevne poti in sem se odločila, da ostanem v Ledinah, kjer tudi prespim in zgodaj zjutraj na “hojo na vseh štiri”. 🙂
Hvala, vreme, da mi služiš. In telo.
