Vetrovno-sadnozelenjavni dan 🙂
“Očitno telo rabi počitek še”, sem si rekla ob 5. uri zjutraj, … 10 ur spanca je bil še vedno premalo, a vest mi ni pustila miru …
Točno ob 6. uri se odpravim naprej. Vogel, Rodica in Črna Prst – to so bili moji načrti, …
Ker sem včeraj nepričakovano dobila ciklus, za katerega sem vsak mesec hvaležna, sem vedela, da prihajajo vsaj 3 težki dnevi, zaradi česar se bom morala prilagoditi svojemu telesu, …
Vsak vrh mi je pustil lekcije …
Na Vogel se mi je zdelo, da bom težko hodila, a sem hodila počasi s ritmom, in prišla 40 min prej kot je bilo zapisano na kažipotu, … Samo dihala sem in razmišljala, … Vedela sem, da me čaka dolg dan, in se mi nikamor ni mudilo, …
Nadaljnja pot na Rodico je bila valovita, … Spust, vzpon, spust, vzpon, … Težko mi je bilo skozi vsa ta skalnata pobočja, kakor prelepa travnata območja, … Od daleč sem prepoznala Rodico in ko sem prišla na vrh, mi je prijazna gospa z možem omenila: “Mislila sva, da tečeš. Hitra si.” Kako je zanimiva ptičja perspektiva! In ko sta izvedela, da hodim celo transverzalo, sta mi ponudila grozdje in breskev, … HVALAAAA!
Menita, da prihaja dež – po vremenski napovedi in letečih se mravelj, ter svetujeta, da grem hitro naprej, …
Veter, grebenska pot, rušja, … Lepa pot, na katerega sem se odpravila hitreje, … V domu na Črni prsti prepoznam dva mlada para, ki sem ju pogrešala na Krnu. Mikalo me je, da bi šla naprej na Petrovo brdo, a ker sta onadva tu – sem ostala tu. Ura je bila 12:30, …
Pojem zelo okusno zelenjavno juho in si mislim: “Telesu je potrebno dati počitek. Naslednje poti bodo počakale, …”
