29 dni SPP-ja Poročila z dogodkov Tam sem tu

Tam sem tu – 22. dan

POT s pomenom ODPIRANJA novih spoznanj.

Današnje jutro je bilo posebno. Zbudila sem se polna hvaležnosti, ker sem spala tako lepo. Pred spanjem sem brala zgodbice učencev, ki so pisali na temo “Gremo skupaj v hribe”. Ganile so me, nasmejale, … In tako sem sladko zaspala, …

In poslovilni objem z Nives in Dejanom, oskrbnikoma doma na Črni prsti. Delita vse s srcem, ponujata pohodnikom vse, da bi se v domu počutili sprejeto.

Pot do Petrovega brda mi ni bila tuja, le da sem prvič šla čez z veliko oblačnostjo. Pot je bila suha, a z zanimivimi talnimi podlagami. Strma navzdol, položna, … Nekaj časa ni bilo možno videti nič naokoli, nato sem opazila naselja, Porezen, … Hodila sem samozavestno, korajžno, z obilo samokomunikacije, …

O poti … O citatu Nejca Zaplotnika “Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.” Ta citat po 22 dneh razumem. Ker ne štejem višincev, ne štejem koliko minut si želim prehoditi, ne štejem nič, … Štejem samo na cilju, med potjo pa se prepustim poti, da me zapelje v svoje razgibane terene, …

Petrovo brdo – Porezen – Bolnica Franja – Ermanovec.

Najrajši imam VZPONE kot spuste. Iz P. Brda na Porezen sem tako uživala kot iz Bolnice F. na Ermanovec. Vzponi so bili tako strmi, hodila sem pa tako kot bi po ravnini. Nisem se zadihala, čeprav sem se zelo potila.

Spust pa je bil prav odveč. Iz Črne Prsti na P. Brdo kakor iz Porezna do Bolnice F. Ves čas je bilo potrebno pozornost posvetiti ravno kamenčkom, koreninam, oznakam, … Kot da te rine dol, …

In danes sem dojela POT. Ko gremo se VZPENJAT, imamo čas, se prilagajamo svojemu ritmu, več vidimo, več doživimo, … Ko se pa je treba SPUSTIT, se marsikaj kje zalomi, si preveč posvečen enim in istim stvarem, …

Tako je tudi v življenju. Ko imamo vzpone in padce, …

Današnji dan sem tudi ravnala po še eni prebrani knjigi od enega, ki je prehodil 107 dni po Via Alpini. To sem prav tako včeraj vzela v roke. Marsikatere njegove izjave so me prevzele in dale veliko za misliti, … POT ni samo, da hodiš, POT je, da med hojo se posvetiš stvarem, ki jih želiš premleti, spoznati, naužiti, … Tudi odreči se načrtom in se prepustiti.

Danes me je kakšno uro in pol pred Ermanovcem skoraj ujel dež. V daljavi sem zagledala nevihto, in ta me je kljub bolečim mečam pognala v tek. V enem vikendcu sem zagledala moškega, ki je sedel zunaj. Vprašala sem ga, če hodim po pravi poti. Rekel je, da hodim prav in da naj pridem gor v vikend, ker bo vsak čas deževalo.

In smo zelo prijetno pokramljali eno uro med dežjem ob okusnem domačem soku. Njuna hči se uči znakovnega jezika, … Nisem jo spoznala še, a smo si izmenjali kontakt, …

Na Ermanovec pridem ob 19:15 … Wauuu, po Planinskem domu na Kališču je danes 2. dan, ki sem ga prehodila skoraj celi dan, … Z oskrbnikom sva si izmenjala nekaj besed hkrati pa je bil zelo gostoljuben ter hecen na svoj način.

Resnično sem ponosna na današnji dan. Toliko ur in nevemkolikokilometerov ter spustov in vzponov me je naučilo marsikaj.

Jutri pa sem v Idriji. Zelo bližje sem morju, …

O avtorju

Maja Kuzma Ganić

Pisateljica. Motivatorka. Usmerjevalka. Tolmačka. Inštruktorica. Novinarka. Raziskovalka. Ustvarjalka in sejalka resničnih zgodb. Ljubiteljica gibanja v naravi.