Zavod Bazilia, zavod za izvajanje osebne asistence, socialne storitve in izobraževanje je manjši izvajalec osebne asistence z zelo osebnim in spoštljivim pristopom do uporabnikov in osebnih asistentov. Z izvajanjem osebne asistence so pričeli v začetku leta 2021 in trenutno imajo 23 uporabnikov in več kot 50 osebnih asistentov.
“V Zavodu Bazilia se zavzemamo za krepitev sodelovalnega odnosa med uporabnikom in asistentom – spodbujamo, da osebni asistent postane »podaljšana roka« uporabnika, le-ta pa asistenta vodi in usmerja pri opravilih. Poudarjamo spoštljivo komunikacijo in pomagamo vzpostaviti korekten odnos med osebnim asistentom in uporabnikom, hkrati pa stremimo k strokovnosti,”
je dejal Gregor Bobnar, direktor zavoda.
Osebna asistenca
Osebna asistenca vključuje nabor storitev, ki ljudem, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, omogoča bolj kvalitetno, neodvisno in polno življenje. Gregor še omeni:
“Z uporabniki vsakodnevno (oziroma po potrebi) sodelujemo in jim pomagamo pri različnih nalogah (pomoč pri sestavljanju urnikov, iskanju osebnih asistentov, pomoč pri nadomeščanju zaradi bolezni ali dopusta…). Na nas se lahko obrnejo, da jim pomagamo pri izpolnjevanju vloge za osebno asistenco, nudimo informacije in pomoč tudi pri ostalih vlogah za uveljavljanje pravic oseb z invalidnostmi (npr. dodatek za pomoč in postrežbo…). Uporabnike spodbujamo k različnim aktivnostim, jim svetujemo pri izbiri le-teh. V našem zavodu smo pravzaprav vedno v iskanju novih sodelavcev – osebnih asistentov, ki so se pripravljeni priključiti naši ekipi in delo opravljati v duhu medsebojnega sodelovanja in spoštovanja.”
Za uporabnike in osebne asistente so vedno dosegljivi, nimajo “uradnih ur” . Dosegljivi so na telefonski številki zavoda:
- strokovni vodja Katja Krušič 070 472 362 ali
- direktor Gregor Bobnar 040 521 478.
Usposabljanje
Za usposabljanje osebnih asistentov in usposabljanje uporabnikov vsaka organizacija, ki izvaja storitev osebne asistence, je dolžna izpeljati enkrat letno, kot je zapisano v Pravilniku o osebni asistenci. Osebna asistenca je laična pomoč, zato izobrazba ni pogoj za opravljanje dela. Ravno zaradi tega pa uporabnike in osebne asistente z omenjenim usposabljanjem pripravijo na delo v okviru osebne asistence. Gregor zaključi z odgovorom o izobraževanju:
Osnovno izobraževanje obsega poznavanje predpisov in politik s področja invalidskega varstva, delovnih razmerij, varstva pri delu, varstva osebnih podatkov in drugih področij, pomembnih z vidika pravic in obveznosti osebnih asistentov in uporabnikov. Obsega tudi splošna in posebna znanja za izvajanje osebne asistence: pomen osebne asistence, odnos in komunikacija med uporabnikom in osebnim asistentom, pravice in dolžnosti uporabnikov, osebnih asistentov in izvajalcev osebne asistence, način razumevanja navodil uporabnikov, seznanitev z etičnimi načeli glede izvajanja osebne asistence ter Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu.
Dodatna izobraževanja obsegajo različne vsebine, ki dopolnjujejo in poglabljajo že usvojena znanja na osnovnem izobraževanju. Teme podpirajo razvoj kompetenc, ki jih osebni asistent potrebuje pri svojem delu in opolnomočijo uporabnika, da stremi k sprejemanju avtonomnih odločitev in v skladu s svojo oviranostjo živi čim bolj neodvisno življenje.
Maja vas pa smo povabili k sodelovanju, da nam predstavite to vašo “nevidno invalidnost”, saj v našem zavodu nimamo gluhe ali naglušne osebe, predvsem pa po prebrani knjigi in spoznanjem, kako aktivni ste. Zavod Bazilia svoje uporabnike stalno spodbuja, jim svetuje in pomaga k čim večji aktivnosti v skladu z njihovimi omejitvami, (tudi včlanitev v različna društva), saj je tudi storitev osebne asistence pogojena z aktivnostjo uporabnika.
Za pripravo video izobraževalne vsebine sem predstavila:
-
pristope do gluhe osebe – na primer: ko niste prepričani, kako pristopiti, vedno vprašajte gluho osebo, kako ji je najlažje komunicirati. Ali raje piše? Bere z ustnic? S tem pokažete, da ste odprti in pripravljeni na sodelovanje;
-
nekaj življenjskih zgodb, kjer sem trčila ob oviro, jo sprejela – in šla naprej;
-
pomembnost vključevanja gluhih oseb v pogovore in ustvarjanje prostora za sodelovanje;
-
pomen tolmačenja v slovenski znakovni jezik – z možnostjo, da gluha oseba sama izbere tolmača, ki ga najbolje razume in mu zaupa;
-
gluhoto kot povabilo k drugačnemu spoznavanju – ne kot oviro za stik;
-
zgodbo o tem, zakaj z možem že od rojstva najinih dveh hčera v vsakdan vnašava znakovni jezik: skozi knjige, igre, sprehode, pogovore, pri kuhanju in ob jedi. Želiva, da rasteta v spoštovanju večjezičnosti in z razumevanjem, da ljubezen ni samo v besedah, temveč tudi v kretnjah, pogledih in prisotnosti.
»Vabim vas, da tudi vi ob prvem stiku uporabite svojo energijo – z mimiko, obrazom in gibi rok. Ni vam treba znati znakovnega jezika takoj; dovolj je, da z naravno odprtostjo vzpostavite odnos z nami. Vsi se kdaj počutimo nerodno, če ne znamo znakovnega jezika ali ne vemo, kako pristopiti. A naj vas to ne ustavi. Gluhota ni pregrada, temveč priložnost. Z vašo iskrenostjo, odprtostjo in radovednostjo lahko naredite prvi korak. In kdo ve? Morda se iz tega rodi nova izmenjava, prijateljstvo ali čisto nova zgodba.«
V družbi direktorja zavoda Gregorja Bobnarja, strokovne vodje Katje Krušič, Petre Božič (ki si želi postati tolmačica za slovenski znakovni jezik) in snemalca Jaka Krivca sem resnično uživala v deljenju in širjenju čara gluhote, moči znakovnega jezika in v odpiranju zavesti k pogumnejšemu pristopu do uporabnikov slovenskega znakovnega jezika.
Če si tudi vi želite zgodbo po vaši meri – pripovedovano skozi izkušnje gluhe osebe – mi kar pišite, pa se dogovorimo o možnostih sodelovanja.
