Čisto zdelana sem … Ker bi še dlje spala po res odličnem spancu …Treba je bilo iti naprej …
Pogačnikov dom je bil poln ljudi, celo spali so v jedilnici, skupnih prostorih, … Še zame so rekli, da ni prostora, a so mi iz srca dali posteljo, kjer sem se lahko spočila, …
Vzpona na Razor in Prisank sta zgodbi zase. Od Kriških podih, kjer sem štartala ob 6h in zdaj, ko sem na Poštarskem domu na Vršiču, sem prispela ob 16:30 … V vseh sem počivala samo 30 min, …
Razor je bil z lahkoto osvojen, zaskrbel me je Prisank.
Noge in glava so bili res izčrpani, hotela sem res odnehati takrat, ko sem iz Mlinarskega sedla morala zaviti na Prisank, … A morala sem na vrh.
Gledala sem samo svoje korake, … Nisem preveč razmišljala, kdaj bom že na vrhu, ker me stopala pečejo, … Samo naprej sem šla do vrha in nazaj. Sedaj sem srečno v koči.
Samo to lahko zapišem za danes, sem preprosto zelo utrujena.
Zdelana. Izčrpana. Izmozgana.
Samo spanec rabim.
