Za vikend sem se odpravila v najbolj odprt, iskren, poučen in spoznaven kraj. Združili smo se ljudje, ki smo imeli željo in izziv spoznati osebe z različnimi posebnimi potrebami ter jih v bližnji prihodnosti voditi v hribe in gore z dodano vrednostjo – s spoznanjem, da so vsi na svetu potrebni gibanja ob podpori in s pravo mero motivacije (manj je več).
Vsem nam, ki smo pri rojstvu ali pozneje izgubili eno ali več čutil, je res marsikaj prikrajšano, vendar ob ljudeh, ki nam poskušajo miselnost o slabih samopodobah zamenjati z dobrimi, se ta prikrajšanost razblini za določen čas. V tem času pa ugotovimo, da če se želimo čutiti povezani s svetom, moramo povedati sami ali prek druge osebe svoje želje in potrebe.
Vedno obstajajo ljudje, ki te bodo sprejeli medse, če si to sam želiš.
In na pilotnem usposabljanju o planinstvu za invalide so se tkale vezi.
Vsi s strinjanjem, da nas invalidi ali, drugače rečeno, osebe s posebnimi potrebami potrebujejo in imajo željo – da jih podpiramo tudi tako, da z njimi tudi delimo svoj čas za turo v naravo.
TV prispevek v Slovenski kroniki
