To misel posvečam jutrišnjemu dnevu.
14. november je dan, ki nas tudi opominja, kako je slovenski znakovni jezik resnično čudovit v vseh pogledih.
Bi kdo od vas jutrišnji pomemben dan podelil tudi z naravo? Bi zgodaj vstali, vzeli lučko na glavo in uživali v hladnem jutru skozi mogočna drevesa in si okrepili duh in telo?
