Tega dneva se bom spominjala kot enega boječih se dni, … Vstopila sem v območje medvedov, …
Pot je bila dolga, … Začela sem v Idriji, šla na Hleviško planino, nadaljevala do najvišje vasi na Primorskem – Vojsko, nato je bilo pa potrebno vzeti veliko mero potrpljenja in poguma, … Ceste so se vlekle v nedogled, v glavi se mi je odvijala sama drama, kaj če res srečam medveda, …
Ko pridem do kažipota, ki kaže na Golake, urno hitim do vrha, vmes pa svoji palici “taptap”, da medvedi slišijo, da sem v njihovi bližini, …
Trnovski gozd …
Od Iztokove koče do Čavna je bila zelo razigrana pot z obilo kažipoti in razgibanimi tereni.
Res pa je, da sem do Predmeje že počasi imela čez vrh glave hoje, … A bila sem v zavetju pri čudoviti družini (hvala!), ki me je hkrati opozorila, da bo dež danes, …
In danes, 25. dan, počivam celi dan pri drugi družini, jutri pa naprej, …
