Danes, na res poseben dan – 14. november, ko obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, sem opravila izpit za tolmača slovenskega znakovnega jezika!
Priznam, da sem zelooo dolgooo čakala na ta dan, na pravico, da lahko tudi kot gluha oseba se pridružim slišečim tolmačem slovenskega znakovnega jezika. Hvala vsem, ki ste izborili to možnost, in tudi sebi, da sem si samoiniciativno upala takoj v ta izpit, ko se je ponudila možnost.
“Zmagovalci so tudi tisti, ki se poberejo iz poraza,” me je ves čas bodril v mislih … Vem, ni bilo treba tako razmišljati, a vsaka odločitev ima vedno dve plati – dobre in slabe. Slaba je mi bila bolj v moralno podporo, da sem dala še malo več od sebe … Za današnji izpit pred komisijo sem morala imeti svežo in prespano glavo; dobro voljo, da bo vse šlo ne glede na vse, kar sem doživljala in počela zadnje čase; čas za učenje Zakonov, pravilnikov, Kodeksov, itd.; ter podpornike, ki so me bodrili in mi pomagali preživeti te “mučne” dneve.
Hvaležna za vse!
