Nekega dne sva se z očetom odpravila v gozd. Oče, ki obožuje delo zunaj in vse kar je povezano z živalmi in naravo, mi je tudi s svojo zgodbo o drevesu odprl um.
Pokazal mi je, katera drevesa mora posekati.
Vprašala sem ga, zakaj ravno ta visoka, lepa drevesa. Njegov odgovor je bil: »Maja, poglej to majhno drevo. Ne more zrasti ob takih visokih drevesih. Se duši. Takšnim drevesom moramo ponuditi prostor, da lahko zraste.«
Ta zgodba je zelo poučna in hkrati vsakdanja. Obstajamo ljudje, ki se ne moremo duhovno in miselno zrasti v različnih situacijah. Takšni se odselijo v drug kraj, za določen čas pretrgajo prijateljske ali družinske vezi, se včlanijo v drug klub ali društvo, zapustijo partnerja, službo, …
Namesto da bi se jim zamerili ali bili prizadeti zaradi njih, je dobrodošlo, da jim odpustimo, damo svobodno pot in privoščimo vse dobro. Vsi potrebujemo podporo in tudi svoj čas.
