V soboto, 17. julija 2021, se je v Lavričevi koči na Gradišču odvijal dogodek Drevo povezanosti, ki ga je organiziralo Mladinsko društvo za osebe z okvaro sluha VKLOP/IZKLOP (kratica MOOSVID). Eden od programov je bilo tudi predavanje gluhega ljubiteljskega zoologista Martina Kulda iz Češke. Predstavil se je pod imenom MARKULLAND, ki je izpeljanka iz imena MARtin KULda + LAND (zemlja, dežela). Nanj sem bila povabljena kot tolmačica iz mednarodnih kretenj v slovenski znakovni jezik ter obratno in kot prostovoljka, ki bi poskrbela za ekipo tolmačev za to predavanje.
Dolgoletne izkušnje na področju organizacije in logistike ter vrsta sodelovanj v različnih organizacijah so mi omogočile lažjo organizacijo dela. Predavanje MARKULLAND je bilo namenjeno tudi slišečim, prav tako vsem ranljivim skupinam (Lavričeva koča na Gradišču je dostopna tudi osebam na invalidskem vozičku), kar je pomenilo, da je bilo potrebno v ekipo tolmačev povabiti slišeče tolmače, ki bi tolmačili iz slovenskega znakovnega jezika v govorni slovenski jezik in gluhe tolmače, ki bi tolmačili iz mednarodnih kretenj v slovenski znakovni jezik kot »feederji« (sejalci) in kot tolmači, ki prenašajo informacije od sejalca do publike.
Za predavatelja je bila to prva izkušnja, da so povabljeni tudi slišeči slušatelji in sam kot izkušeni gluhi tolmač se je zavedal vloge tolmačev. Z namenom, da bi predavanje potekalo nemoteno in bilo lažje za nas, tolmače, je zožil izbor živali in izbral samo dva najpomembnejša sesalca, čebele in severnega medveda.
Bilo je zelo zanimivo!
Vprašanja z vidika tolmačenja:
ALI SO PREDPRIPRAVE TOLMAČEV POMEMBNE?
Zelo so pomembne. Ko se je določila ekipa tolmačev, dva gluha in dva slišeča, kar je izjemoma v redu (če bi predavanje trajalo več kot dve uri, pa je potrebno poskrbeti za štiri gluhe tolmače in tri slišeče tolmače), je bilo potrebno se dobiti s predavateljem preko ZOOM-a najkasneje tri do štiri dni pred predavanjem, da nam je predstavili tematike predavanja. Tako smo se lažje pripravili na kakovostno tolmačenje. Po dogovoru se pa tudi prostovoljno pomaga pri prevajanju iz pisne angleščine v slovenski jezik za potrebe prezentacije PPT-ja. Potrebno je bilo se dogovoriti za čas srečanja na dan predavanja, za temna oblačila ter za par informacij. Najpomembnejša informacija pa je bila, da bo predavatelj imel več interakcij s publiko, kar pomeni seveda drugačno dinamiko dela tolmačev.
KAKO DEJANSKO IZGLEDA DELO TOLMAČEV?
Foto: Beti Krajačič
Na sliki lahko vidimo mene, gluho tolmačico, ki stojim na odru. Zraven mene je gluhi predavatelj. Nasproti mene pa je gluha tolmačica, ki sedi na sredini med publiko in deluje kot sejalka. Slišeči tolmač pa sedi med publiko in to tam, kjer me dobro vidi oziroma se prilagodi mestu, kjer lahko pridrži mikrofon. Ko je nekdo, na primer, od gluhih iz publike želel vprašati ali povedati, sem jaz, ki sem stala na odru, to enako pretolmačila, da je lahko cela publika videla, kaj je nekdo želel vprašati ali povedati, gluhi tolmač, ki je stal nasproti mene, pa je iz mojih kretenj tolmačil v mednarodne kretnje za predavatelja, slišeči tolmač pa je sočasno tolmačil v govor. To delo zahteva med tolmači preklapljanje vlog.
Zakaj se omenjata besedici SLIŠEČI in GLUHI (TOLMAČ)?
Z mojega vidika smo gluhi tolmači slabo ozaveščeni in premalo prepoznavni. Še vedno ostaja prepričanje, da gluhi tolmači smo samo tolmači iz mednarodnih kretenj v slovenski znakovni jezik ter obratno, kar ni res. Gluhi tolmači lahko delamo enako kot slišeči, le s drugačnim pristopom do dela tolmačenja ter seveda s svojo zmožnostjo. Za primer: jaz lahko tudi prevajam iz slovenskega znakovnega jezika v govorni jezik, medtem kot obratno zelo težko in tu potrebujem slišečega sotolmača. Sem pa za to, da se v bližnji prihodnosti ne bi ločevali tolmače na podlagi sluha (ta je gluh, ta je slišeč), ampak da bi se nas obravnavalo enakovredno, kot to počno v nekaterih državah.
ALI SLIŠEČI TOLMAČI NE ZNAJO MEDNARODNIH KRETENJ?
Po svetu obstaja redka peščica slišečih tolmačev, ki obvladajo mednarodne kretnje in z lahkoto iz mednarodnih kretenj prevajajo v svoj jezik oziroma angleški jezik. Pomembno je znanje mednarodnih kretenj, ki se od celin do celin razlikujejo. V vsakem primeru pa je gluhi tolmač pomemben del ekipe. Mednarodnih kretenj se lahko nauči vsak, ki zelo dobro pozna slovenski znakovni jezik oziroma svoj znakovni jezik.
SLABOSTI DELA TOLMAČENJA
Delo tolmačenja ima tudi svoje slabosti. Na tem predavanju se je zgodilo, da smo ostali brez drugega slišečega tolmača, ki je zbolel čez noč in je moral prvi tolmač sam govoriti celo predavanje. Prav tako sem se bala za svojo hčerko, ki je imela vročino en dan pred predavanjem in nisem imela varstva zanjo, ker je mož tudi bil del prostovoljske organizacije. To so lekcije, ki pustijo vedeti, zakaj je dobro poskrbeti za rezerve.
SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK IMA SVOJO SLOVNICO
Po svetu ne obstaja univerzalnega znakovnega jezika. Vsaka država ima svoj znakovni jezik, tako kot pri nas slovenščina. Slovenski znakovni jezik ima svojo slovnico, svojo strukturo jezika. Več o tem lahko preberete in ogledate TUKAJ.
Več o tolmačenju najdete TUKAJ.
Če imate kakšna vprašanja, pripombe, mnenja, vas toplo vabim, da mi pišete TUKAJ.
